Kozolec
11/23/2010
Dvojni vezani kozolec - TOPLAR v Vrbljenu
Kozolec predstavlja svojevrstno slovensko posebnost, saj je prav pri nas najbolj razširjen, razvejan in razvit ter prisoten skorajda povsod na podeželju. Ljudje so ga uporabljali predvsem za spravilo in sušenje sena ter drugih poljskih pridelkov. Pod kozolcem so spravljali še posamezna orodja, velja pa omeniti tudi njegov simbolni pomen. Veljal je namreč za simbol trdnosti kmetije.
Poznamo jih na dobršnem delu Slovenije, z izjemo severovzhodnega dela in Primorske. Preprostejše oblike kozolcev najdemo tudi drugod po Evropi, še zlasti na območju vzhodnih in osrednjih Alp, dvojni vezani kozolec ali „toplarji“ pa so prav gotovo naša posebnost.
Člani Turističnega društva Krim smo ga v letu 2006 postavili v Vrbljenu in sicer na vaški gmajni, poleg gasilskega doma in hipodroma, kot kulturno zgodovinski in turistični objekt. Pri tem se moramo zahvaliti lastnikom, ki imajo deleže v vaški gmajni, ki so dovolili postavitev objekta na omenjenem prostoru.
Zahvala gre tudi Občini Ig in njenemu županu g. Janezu Cimpermanu za posluh in pomoč, tako materialno kot finančno, saj nam je prispevala sredstva za nakup kritine in hrastovega lesa za stebre in povezavo ter nam pridobila potrebno dovoljenje za postavitev objekta. Prav tako je prispevala preostali les, okrog 40 kubičnih metrov, katerega pa smo posekali in spravili iz gozda člani društva sami. Ves les je obrezal tudi naš član, Anton Susman ml., glavni „mojster“, po domače „cimprman“ pa je bil Anton Susman st., ki je bil hkrati tudi načrtovalec objekta.
Kozolec je pokrit s strešno kritino Bramac, izvajalec oziroma krovec je bil Jože Purkat iz Strahomerja, ki je bil za izvedbo na državnem tekmovanju krovcev tudi nagrajen.
Posebna pohvala pa je namenjena tudi ga. Angelci Štangelj, ki je vsak dan skrbela za kuhano hrano in hladno pijačo za delavce, ki so delali pri postavitvi kozolca.
Poleg omejenih članov, pa smo ogromno dela opravili tudi ostali člani in članice društva, saj smo v dobrem letu dni opravili več kot 6.000 ur prostovoljnih delovnih ur.
Ko zanimivost naj omenim, da nam je tri dni pomagal tudi francoski študent, ki je bil na pohodu iz Francije v Turčijo in ni znal niti besedice slovenskega jezika, tako da smo se sporazumevali v angleškem jeziku. Po krajšem razgovoru je izrazil željo, da bi ostal in naslednji dan nadaljeval pot, ostal pa je kar tri dni in pomagal pri lažjih delih, nam kaj zanimivega povedal in zaigral na orglice.
Kozolci likovno in kulturno bogatijo slovensko pokrajino in nas vedno znova presenečajo s svojo ustvarjalno govorico in kažejo našo ljudsko ustvarjalnost. Ko bomo objekt dokončali (strop, stopnice, okolica), bodo prostori namenjeni raznim prireditvam, ki jih pri nas ne manjka. Predvsem pa nameravamo v kozolcu postaviti muzej starega kmečkega orodja, opreme, pripomočkov in podobno.
Pridite na naše prireditve in si pobliže oglejte ta zanimivi objekt – našo TRIBO.
Turistično društvo KRIM, Janez MODIC